Grčija bo za omejitev pomanjkanja delovne sile zagotovila delovna dovoljenja 30,000 migrantom

V Grčiji je vlada sprejela zakonodajo za ureditev statusa 30,000 migrantov, ki v državi živijo nezakonito, da bi zadostila povpraševanju po delavcih v kmetijskem sektorju.

Migranti morajo dokazati, da so živeli v državi zadnja tri leta, kar je manj od prejšnjih sedmih let, in da so zaposleni, ko zaprosijo za ugodnosti novega zakona ter pridobijo dovoljenje za delo in prebivanje.

Desnosredinska vladajoča stranka pod vodstvom premierja Kyriakosa Micotakisa je novi zakon potisnila kljub notranjim kritikam, nekdanji premier Antonis Samaras pa je trdil, da bo novi zakon Grčijo spremenil v ​,war"privlačen svetilnik za nezakonite migrante.«

Da bi se izognili kakršnim koli uhajanjem podatkov pri glasovanju, je stranka pred tem pozvala vse svoje člane parlamenta (poslance), naj glasujejo za predlog zakona ali pa se soočijo z disciplinskimi ukrepi.

"Uredba, ki jo prinašamo, ni legalizacija, saj ne daje pravice do stalnega prebivališča in državljanstva,« je zagovarjal spremembo migracijske politike Dimitris Kairidis, grški minister za priseljevanje in azil.

"Ne rešuje problema pomanjkanja delavcev, je pa prvi pozitiven korak k celoviti strategiji, ki jo imamo,« je dodal.

Grčija je že dolgo vrata v Evropo za migrante iz azijskih držav. Desnosredinska vlada v državi je bila pogosto obtožena uveljavljanja ostre migracijske politike s strogimi zakoni in nezakonitim odrivanjem na morju.

Novelo je podprla tudi leva opozicija, manjše desne parlamentarne stranke pa so jo zavrnile.

Kmetje v Grčiji so prepoznali pomen nove zakonodaje za kmetijski sektor v državi. Opozorili pa so, da je predlog zakona šele začetek zagotavljanja prihodnje letine, in pozvali vlado, naj okrepi ukrepe za reševanje problema pomanjkanja delovne sile v primarnem sektorju v državi.

"Ta poseg je bil nujen, a žal ne zadostuje,” je zapisalo štirinajst kmetijskih društev iz vse države. ​,war"Potrebnih je še veliko več korakov – na vseh ravneh –, da se zagotovi, da bodo lahko grški kmetje nadaljevali s kmetovanjem naslednje leto.«

"Od ministra za priseljevanje in azil pričakujemo, da bo nadaljeval reforme na področju zakonitih migracij na podlagi informiranih predlogov podeželskih deležnikov iz vse države,” so dodali.

Kmetje so še povedali, da v Grčiji ni pričakovati povečanja števila tujih delavcev, saj se novi predlog zakona nanaša na migrante, ki tam že živijo.

Grško nacionalno medpanožno združenje namiznih oljk (DOEPEL) je prav tako pozdravilo novo uvedeno zakonodajo in izrazilo željo po več delavcev na kmetijah.

"Pomanjkanje delavcev na zemljiščih ima katastrofalne posledice tako za [oljčni] sektor kot za državo,« je dejal medstrokovni predstavnik v sporočilu za javnost. ​,war"V pridelovalnem letu 2022/23 je na drevesih ostalo nepobranih 20 do 30 odstotkov sort zelenih namiznih oljk (Chalkidiki in Amfissis), kar je povzročilo 27 milijonov evrov izgube kmetijskega dohodka.«

"Nedavna zakonodaja, ki migrantom zagotavlja dovoljenje za bivanje in pogojno delo, bo prinesla svež veter k temu kroničnemu problemu,« so dodali. ​,war"Upamo, da je to le začetek vrste uspešnih reform v zvezi s tem.«

Grški kmetijski sektor se že dolgo sooča z akutnim pomanjkanjem delovne sile problem še posebej očiten v državni industriji oljk in oljčnega olja.

V zadnjih nekaj desetletjih so delavci iz Albanije in drugih balkanskih držav predstavljali glavno delovno silo pri obiranju oljk po vsej Grčiji.

Vendar pa ki jih je spodbudila pandemija Covid-19 in nizkih dohodkov, ponujenih zemljiškim delavcem po finančni krizi leta 2008, so albanski delavci postopoma zapustili Grčijo, da bi se vrnili v svojo domovino ali se odpravili v druge evropske države z boljšimi delovnimi pogoji, zaradi česar je nastala vrzel v delovni sili za obiranje oljk, ki jo je težko zapolniti.

• Agrotypos
• Reporter