Vprašanja in odgovori s Hidametom Aso, predsednikom turškega Olive Giant Marmarabirlik

Marmarabirlik, eden največjih proizvajalcev oljk in oljčnega olja v Turčiji, je bil ustanovljen leta 1954 kot združenje kmetijskih prodajnih zadrug, ki gojijo in tržijo visoko kakovostne oljke z medsebojno pomočjo in sodelovanjem. Njegovo upravno središče je v Bursi, združenje pa zajema zadruge Gemlik (1942), Mudanya (1951), Orhangazi (1955), İznik (1970) v Bursi in Erdek (1952), Edincik (1976), otok Marmara (1988) v Balıkesirju in Mürefteju (1986) v Tekirdağu. Glavna dejavnost podjetja Marmarabirlik je predelava oljk, ki jih gojijo partnerji v regiji Južne Marmare, kot jedilne oljke, oljčno olje in oljčno pasto ter njihovo trženje na domačih in tujih trgih. Predsednik upravnega odbora Hidamet Asa je odgovoril na naša vprašanja o podjetju in industriji. Marmarabirlik zaposluje okoli 600.

OOT: Ali nam lahko poveste, kje je Marmarabirlik danes v industriji?

HA: Marmarabirlik je eden največjih proizvajalcev oljk in med 500 največjimi industrijskimi obrati v Turčiji. Postali smo 345^th podjetje na seznamu Istanbulske gospodarske zbornice in 41^st na seznamu gospodarske in industrijske zbornice Bursa. Naše podjetje ima sedež na skupni površini 403,000 kvadratnih metrov s površino zgradbe 136,000 kvadratnih metrov (450,000 kvadratnih čevljev) in skladiščno zmogljivostjo 70,400 ton. Je zelo pomemben industrijski obrat, ki turškemu gospodarstvu zagotavlja dodano vrednost z zmogljivostjo pakiranja oljk približno 150 ton/dan ter proizvodnjo in polnjenjem oljčnega olja 220 ton/dan v higienskih prostorih v sodobnih obratih.

Marmarabirlik odkupi in predela približno 40 – 45 % užitnih črnih oljk, pridelanih v regiji, in svoje izdelke oskrbuje v Turčiji prek 60 agencij v 53 mestih ter v Nemčiji, na Danskem, v Švici, Bolgariji in Evropi, Kanadi, Avstraliji in Ameriki. Lani smo prodali 144,572,000 lir (približno 95 milijonov ameriških dolarjev) od 25,000 ton oljk, oljčne paste in oljčnega olja.

Marmarabirlik je tudi vodilni na področju skladiščenja z licenco za trgovanje." Naše podjetje je zgradilo licencirano skladišče oljk in oljčnega olja s pomočjo nepovratnih sredstev IMF (Mednarodnega denarnega sklada). Ko sodelavci proizvajalca predajo svoje izdelke, bodo prejeli položnice za te izdelke in jih lahko uporabili kot gotovino. Licenčno trgovsko skladišče v okrožju Başköy v Bursi ima zmogljivost 5,000 ton za oljke, skladišče v Erdeku pa 8,000 ton. Tudi tisti v Başköyu, ima kapaciteto 4,000 ton za oljčno olje.

OOT: Kaj menite o trenutni situaciji v Turčiji glede proizvodnje in porabe oljčnega olja?

HA: Na splošno se pri nas proizvede med 120,000 in 170,000 ton oljčnega olja. Domača poraba je manjša od 100,000 ton. Menim, da davčne in kvotne omejitve držav EU (Evropske unije) zelo otežujejo izvoz oljčnega olja.

OOT: Kaj pa kultura oljčnega olja v Turčiji?

HA: Kultura oljčnega olja v Turčiji se še vedno razvija. Oljčno olje je poznano in uživano v regijah Egejske obale, Marmara in Sredozemlja, vendar je poraba res nizka v regijah Črnomorske obale, Vzhodne Anatolije in Jugovzhodne Anatolije. Žalostno je videti, da je poraba oljčnega olja na osebo pri nas le okoli 2 kg, medtem ko je v naši sosednji Grčiji število okoli 20 kg.

OOT: Ali je finančna kriza prizadela industrijo oljčnega olja? Če je tako, kako?

HA: Najprej je pomembno razjasniti vprašanje stroškov oljčnega olja. V današnjih razmerah je cena oljk za oljčno olje več kot 1 turško liro (približno 65 centov). Če pomislimo na to, lahko pridelamo 1 kg oljčnega olja iz približno 5 kg oliv, kar pomeni, da je bruto strošek oljčnega olja 5 lir (3.27 $) pred pakiranjem (na kg). Ko prištejete dodatne stroške skladiščenja, pakiranja in trženja, so številke vedno višje. Ko se cene zvišajo, bodo potrošniki sčasoma izbrali cenejše možnosti rastlinskega olja. Vendar pa je treba spodbujati naše potrošnike, da kupujejo več oljčnega olja za zdrave koristi ter podpreti proizvajalce in ta pomemben izdelek oljčnega olja.

OOT: Kako je Marmarabirlik na tujih trgih? Se izvoz povečuje?

HA: Če primerjamo prvih 7 mesecev zadnjih 6 let, lahko rečemo, da se je naš izvoz povečal med 19 – 82 %, izvoz pa med 24 – 118 %. Omenjene številke kažejo, da se delež Marmarabirlika na mednarodnem trgu iz leta v leto povečuje. Še posebej v letu 2010 je Marmarabirliku uspelo priti na nove trge, vključno z Južno Afriko, Dubajem, Gruzijo in Novo Zelandijo. Načrtujemo, da bomo povečali svoj izvoz za prihodnost in imamo cilje vstopiti na nove trge, vključno z Japonsko, Irakom, Iranom, Rusijo in Ukrajino.

OOT: Ali nam lahko poveste o prihodnjih projektih podjetja?

HA: Marmarabirlik letno proizvede okoli 1500 ton ekstra deviškega oljčnega olja. Licenčno skladišče oljčnega olja s kapaciteto 4000 ton ne ponuja samo storitev za pridružene proizvajalce Marmarabirlika, ampak tudi za druge proizvajalce. Marmarabirlik pakira oljke, ki jih proizvajajo povezane kmetijske zadruge, in trenutno ponuja 332 izdelkov na trgu s črtno kodo. Marmarabirlik je pred kratkim dobil črtne kode za izdelke mila iz oljčnega olja in kolonjske vode iz oljčnih cvetov.

Zahvaljujoč oddelkom za raziskave in razvoj je Marmarabirlik zmanjšal vsebnost soli v svojih izdelkih, ki je znanstveno dokazano škodljiva za zdravje. Poleg tega in v skladu s povpraševanjem na trgu je Marmarabirlik opustil navado nabiranja oljk, preden dozorijo, in začel dajati na trg narezane zelene in črne olive. Tako si Marmarabirlik pridobiva prednost s predstavljanjem alternativnih izdelkov na domačem in mednarodnem trgu. Zato si zasluži biti eden največjih pridelovalcev oljk na svetu.

OOT: S kakšnimi izzivi se trenutno sooča industrija oljčnega olja v Turčiji?

HA: Glavni trg za pridelovalce oljk v Turčiji je EU, glavni trg pa je Nemčija. To je zato, ker je na teh trgih veliko etničnega prebivalstva. Enako je tudi v drugih državah sveta.

Hkrati krčenje domačega trga, povečanje donosa in vsi proizvajalci, ki zaradi svoje lahkosti ciljajo na trg EU, povzročajo zožitev trga z nizkimi stopnjami dobička in zmanjševanjem konkurenčne sposobnosti. Zato bi morali naši izvozniki ciljati na nove trge, zavedati se vrednosti trga na splošno, ne glede na etnično populacijo, v zvezi s tem pregledati svojo naložbeno in blagovno politiko ter, kar je najpomembneje, proizvajati po preferencah potrošnikov. Konec koncev gre za dajanje pomena raziskovalno-razvojnim dejavnostim.

Naj na kratko povem, čeprav surovin ne primanjkuje, je glavni problem tehnika predelave surovin. Mislim, lahko rečemo, da je težava bodisi s stopnjo kakovosti, ki jo pričakujejo izvozni trgi, bodisi s tehniko predelave. Kar zadeva kakovost okusa, etnični trgi morda ne bodo imeli težav, vendar so lokalni potrošniki izvoznih trgov in njihovi potrošniški vzorci lahko različni.

OOT: Kaj je treba storiti, da bi industrijo v celoti napredovali?

HA: Najprej bi morali biti sposobni prodajati po visokih cenah zahtevnih tržnih razmer in razvili bomo več izdelkov. Hkrati bi morali biti sposobni ponuditi izdelke po okusih in preferencah potrošnikov, ki vodijo v zadovoljstvo potrošnikov. Zadovoljstvo potrošnikov se bo neizogibno odražalo tudi na proizvajalcih. Zato smo osredotočeni na spoštovanje potrošnikov s kakovostno in higiensko proizvodnjo. Razširili smo svojo prodajno in marketinško mrežo. Da bi oživili prodajni sistem in da bi se na policah verig trgovin pojavilo več izdelkov Marmarabirlika, smo kot ekipa povečali svoja prizadevanja. Podatki o prodaji v prvi polovici leta 2010 kažejo, da smo na pravi poti. Ko vsakodnevno dvigujemo letvico, je naš uspeh večji z našim zavezništvom proizvajalcev in partnerjev.