Hrvaški oljkar z inovacijami premaguje sušo in škodljivce

V preteklih letih, ekstremne poletne suše so postale velik izziv za hrvaške oljkarje.

Sušna obdobja postajajo vse daljša in ekstremnejša, saj je spomladanskih padavin vse manj in se zaloge vode v tleh ne obnavljajo.

Vendar je Josip Pavlica, 28-letni agronom in oljkar iz Zadra v Dalmaciji, razvil nekaj strategij, s katerimi bi kmetom pomagal čim bolje izkoristiti dež, ki pade pred trgatvijo.

"Da bi spodbudil boljšo akumulacijo vode v tleh, sem najprej opravil jesensko obdelavo tal,« je povedal Pavlica, ki je tudi tajnik Društva oljkarjev Zadarske županije. ​,war"Nato dodam zemljo mineralno gnojilo s poudarkom na fosforju in kaliju ter nepogrešljivo organsko gnojilo.«

S tem zagotovimo zadostno količino hranil in zmanjšamo populacijo plevelov, ki tekmujejo z oljkami za vodo in hranila.

Poleg tega Josip v začetku pomladi v svojem oljčniku v severnodalmatinskem Zemuniku Gornjem izvaja dognojevanje s poudarkom na dušiku. Izvaja tudi plitvo obdelavo tal, da ohrani obstoječo vlago v tleh.

Prav tako spomladi in poleti večkrat izvaja foliarno hranjenje s kombinacijo gnojil, ki vsebujejo makro in mikroelemente. Nazadnje doda biostimulans, da pripravi rastlino na stres, ki ga povzročajo sušne razmere.

V tekoči rastni sezoni je svoje oljke začel tretirati tudi s pripravkom na osnovi kaolinske gline, ki ohranja vlago v listih dreves in odvrača oljčna sadna muha infestacije.

"Bela barva povzroča odboj sončnih žarkov, kar drevo nekoliko segreje in zmanjša evapotranspiracijo ter s tem izgubo vode,« je povedal Pavlica.

Dodaja, da se je kaolinska glina v praksi zelo dobro izkazala proti oljčni mušici, najbolj škodljivemu oljčnemu škodljivcu.

Ko pokrije plod, glina ustvari oviro, skozi katero muha ne more prodreti. Zaradi bele barve je plod tudi muhi nerazpoznaven.

"Takšna obdelava je povsem ekološka in v olju ne pušča ostankov,« je povedal Pavlica.

Dodal pa je, da so vsi ti ukrepi nepotrebni, če oljke sploh ne dobijo dovolj vode za obroditev.

"Vsi ti prej omenjeni ukrepi so zelo koristni, voda pa je preprosto nenadomestljiv element, ki omogoča kakovostno, redno in kontinuirano proizvodnjo,« je dejal Pavlica.

Zato razmišlja, ali bi iskal podzemni vir vode, da bi ohranil kakovost in količino pridelka. To je običajno precej drag podvig, vendar je vse bolj verjetno, da bo postalo neizogibno.

Spodbujen z primer nagrajenega producenta, Ivica Vlatković, Pavlic namerava zasaditi nove sorte oljk, ki prihajajo iz podsaharske Afrike, ki veliko bolje prenašajo visoke temperature kot domača sorta oblica.

Poleg tega namakanje oljčnih nasadov zahteva velike količine vode, saj vsako drevo potrebuje več sto litrov vode na krog namakanja.

Nekateri oljkarji, med njimi tudi Vlatković, so se tega problema že lotili z namakanjem krošenj svojih dreves.

Pri bistveno nižji porabi vode morajo pršilniki ponoči, ko je zrak najhladnejši, imeti sistem za meglenje in bo izhlapelo najmanj vode.

Krošnja vsakega drevesa ima svojo šobo, ki škropi. Voda nato teče z vej navzdol na tla pod drevesom.

Listna površina uspe absorbirati zelo majhne delce vode, rezultat pa je viden v zelo kratkem času. Tudi poraba vode se bistveno zmanjša v primerjavi s klasičnim namakalnim sistemom, je zaključil Pavlica.