Svetovna banka vlaga skoraj 30 milijard evrov za izboljšanje svetovne prehranske varnosti

Velika globalna pobuda za okrepiti prehransko varnost je objavila Mednarodna banka za obnovo in razvoj.

V naslednjih 15 mesecih bo Svetovna banka namenila več kot 28 milijard evrov v širok nabor projektov, ki financirajo razvoj kmetijstva, pokrivajo ranljiva gospodinjstva pred naraščajočimi cenami hrane ter projekte upravljanja voda in namakanja.

Banka je dejala, da bo del naložbe podprl tudi kmete in olajšal trgovino.

Cilj financiranja je okrepiti svetovne prehranske sisteme, da bi postali bolj trajnostni in odporni na tveganja, ki jih predstavljajo ekstremni vremenski dogodki, patogeni in bolezni, konflikti in motnje v trgovini.

Uradniki banke so opozorili tudi, da se svetovna prehranska kriza poslabšuje.

"Povišanje cen hrane ima uničujoče posledice za najrevnejše in najbolj ranljive,« je dejal David Malpass, predsednik skupine Svetovne banke. ​,war"Za informiranje in stabilizacijo trgov je ključnega pomena, da države dajo jasne izjave o prihodnjem povečanju proizvodnje kot odgovor na rusko invazijo na Ukrajino.

"Države bi si morale usklajeno prizadevati za povečanje oskrbe z energijo in gnojili, pomagati kmetom povečati zasaditve in pridelke ter odpraviti politike, ki blokira izvoz in uvoz, preusmerjajo hrano v biogorivo ali spodbujajo nepotrebno skladiščenje,« je dodal.

Svetovna banka trenutno s svojimi partnerskimi državami izvaja naložbeni načrt v vrednosti 11 milijard evrov. Ta sredstva so namenjena za zmanjšanje krize preskrbe s hrano.

Na svetovnem vrhu o hrani leta 1996 so delegati potrdili definicijo prehranske varnosti, ki je opredelila izraz kot ​,war"ko imajo vsi ljudje v vsakem trenutku fizični in ekonomski dostop do zadostne, varne in hranljive hrane, ki ustreza njihovim prehranskim potrebam in prehranskim željam za aktivno in zdravo življenje.

Prvi del sredstev banke bo večinoma namenjen Afriki in Bližnjem vzhodu, Vzhodni Evropi, Srednji Aziji in Južni Aziji.

Še 17.4 milijarde evrov prihaja iz obstoječega portfelja banke, osredotočenega na projekte, povezane s prehransko varnostjo in vprašanji prehranske varnosti, ki zajemajo kmetijstvo in naravne vire, prehrano, socialno zaščito in druge sektorje.

"Ta odziv bo temeljil na celotnem naboru instrumentov bančnega financiranja in bo dopolnjen z analitičnim delom,« so sporočili iz Svetovne banke.

Institucija je dodala, da je izkušnja svetovne krize cen hrane 2007/08 banki omogočila razvoj novih programov, ki so financirali več kot 100 projektov v 49 državah, da bi preprečili najhujše posledice krize.

"Svetovna banka gosti tudi Globalni program za kmetijstvo in varnost hrane (GAFSP), ki je obstoječi finančni posredniški sklad, namenjen izboljšanju prehranske varnosti v državah z nizkimi dohodki in bi ga lahko dopolnili za pomoč pri financiranju odziva na trenutno svetovno krizo s hrano,« je povedala banka.

Svetovna banka, rojena leta 1944 kot finančno orodje za financiranje obnove po drugi svetovni vojni, se je razvila v večnamensko svetovno finančno institucijo, ki je globoko vpletena v prehranske sisteme.

Med številnimi projekti, ki jih financira banka, so nekateri usmerjeni v projekte gojenja oljk v državah v razvoju, boj proti epidemiji debelosti, spodbujanje zdravja in boj proti najhujši učinki podnebnih sprememb.

V zadnjih 70 letih se je finančna obveznost Svetovne banke povečala s 463 milijonov evrov posojil, prijavljenih leta 1947, na 56 milijard evrov leta 2015. Njena t.i. ​,war"dvojna cilja” vključuje odpravo skrajne revščine do leta 2030 in povečanje skupne blaginje 40 odstotkov najrevnejših prebivalcev v vseh državah.

• Svetovna banka