Evropa uvaja načrt za polovico zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030

O Evropska komisija je predstavila svoj paket Fit-for-55, 13 predlogov za zakonodajne ukrepe in orodja za zmanjšanje emisij ogljika v 27 državah članicah.

Bruselj upa, da se bo do leta 2030 zmanjšal Emisije toplogrednih plinov Evropske unije za 55 odstotkov v primerjavi z rekordno visokimi ravnmi iz leta 1990.

Po mnenju Evropske komisije je doseganje cilja novega svežnja o emisijah ogljika ključnega pomena za doseganje Evropska zelena ponudba in da bo celina do leta 2050 postala podnebno nevtralna.

Nov sklop pravil in pregled obstoječih predpisov bosta ​,war"omogočiti potrebno pospešitev zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v naslednjem desetletju,« so zapisali v komisiji. Predloge komisije bodo zdaj obravnavale države članice EU in bodo začele veljati, ko jih bo potrdil Evropski parlament.

Paket Fit-for-55 vključuje razširitev trgovanja z emisijami na nove sektorje, povečanje uporabe obnovljive energije na 40 odstotkov do leta 2030, spodbujanje k večji energetski učinkovitosti in hitrejšemu uvajanju prometne infrastrukture z nizkimi emisijami.

Vključuje tudi nove davčne politike, ki bodo spodbudile prehod industrije proizvodnje električne energije in težke industrije na čistejšo energijo, nove ukrepe za preprečevanje uhajanja ogljika in orodja za ohranjanje in rast naravnih ponorov ogljika.

Poleg paketa Fit-for-55 Bruselj načrtuje tudi, da bo iz proračuna za obdobje 144–2025 namenil 2032 milijard evrov za socialni podnebni sklad, ki bo Evropejcem pomagal nadgraditi svoje domove, da bodo bolj energetsko učinkoviti.

Frans Timmermans, podpredsednik komisije, pristojne za zeleni dogovor, je novi sveženj predstavil kot najbolj ambiciozen doslej.

"Vprašali bomo veliko naših državljanov,« je dejal. ​,war"Veliko bomo zahtevali tudi od naših industrij, vendar to počnemo za dober namen. To naredimo, da damo človeštvu priložnost za boj."

Komisija poleg zniževanja lastnih izpustov, ki po nekaterih ocenah predstavljajo 6.4 odstotka skupnih svetovnih izpustov, upa, da bo njena nova zaveza vplivala na načrte ostalih večjih svetovnih onesnaževalcev.

"Evropa je prva celina, ki je razglasila, da bo leta 2050 podnebno nevtralna, zdaj pa smo prvi, ki smo dali na mizo konkreten načrt,« je dejala Ursula von der Leyen, predsednica komisije.

Glede na očitke, ki so jih v zadnjih tednih izrekla tako velika panožna združenja kot okoljevarstveniki glede prihajajočega predloga, mnogi opazovalci menijo, da je mogoče pričakovati večmesečna težka pogajanja.

"Osredotočanje samo na zmanjševanje emisij bi lahko bilo zavajajoče zaradi nasprotovanja sprememba podnebja, obstaja več ukrepov, ki bi jih lahko sprejeli – na primer za odpadke vode, porabo zemljišč, zakisanje in tako naprej,« Andrea Muratore, Znotraj je povedal geopolitični analitik revije Olive Oil Times

"Kljub temu bi Komisija morda našla način, da bi svojo politično omejilo na osrednjo vlogo, ki jo je Evropska unija prevzela v boju proti podnebnim spremembam. ZDA zaostajajo medtem ko Kitajska in Indija povečujeta svoje emisije,« je dodal Muratore.

Po Timmermansu bo zakonodaja pripomogla k ustvarjanju novega gospodarstva, katerega vpliv je težko predvideti. Trdil je, da naj bi hitro znižanje cen obnovljivih virov energije spodbudilo to novo zeleno gospodarstvo, ki bo zahtevalo nova znanja in bo gonilo rasti in trgovine.

"Drugo sporočilo, ki izhaja iz predloga komisije, je, da vlaganje v alternativno energijo in dejavnosti, potrebne za boj proti podnebnim spremembam, pomeni ustvarjanje povsem novega sektorja, novega trga z novimi znanji in novimi priložnostmi,« je dodal Muratore. ​,war"Ker so nekatere države članice pri tem precej napredovale, bi lahko novi predlog končno prinesel nova usklajena prizadevanja EU.

Po Timmermansu bodo v novem scenariju igrali ključno vlogo kmetje.

"Mislim, da moramo uporabiti reformirana kmetijska politika da bi naše kmete postavili v položaj, da bodo del tega,« je dejal.

Timmermans je dodal, da je nov Skupna kmetijska politika pomaga doseči ta cilj s spodbujanjem trajnosti in tradicionalne proizvodne prakse.

Ključnega pomena za novi sveženj je pregled obstoječega sistema trgovanja z emisijami EU (ETS), ki omejuje količino emisij ogljika, ki se lahko proizvede, in zaradi česar industrije plačajo za te emisije.

Po mnenju komisije je ETS v zadnjih 43 letih prispeval k 16-odstotnemu zmanjšanju emisij iz proizvodnje električne energije in energetsko intenzivnih industrij. Novi ETS bo še bolj zmanjšal zgornjo mejo ogljika in pospešil njeno letno zmanjšanje.

Vendar pa je ta načrt močno kritiziralo več srednjeevropskih držav, katerih težka industrija se zanaša na fosilna goriva. Da bi jim pomagal pri prehodu na nov energetski okvir, paket Fit-for-55 ponuja možnosti za refinanciranje in ogljične kredite.

Uveden bo tudi ločen ETS, ki bo zajemal emisije iz prometa in zgradb. Pričakuje se, da bo to pomembno vpliva na letalsko industrijo in pošiljanje, ki bo prvič vključeno v shemo.

Komisija je tudi zahtevala, da so novi avtomobili, proizvedeni v EU, brez emisij od leta 2035 naprej, čemur so doslej nasprotovali proizvajalci avtomobilov na celini. Paket Fit-for-55 predvideva veliko preoblikovanje zasebnega prevoza, ki bo zahtevalo namestitev polnilnih in polnilnih mest za električna vozila po celini.

Prihodke, ki prihajajo v države članice od trgovanja z emisijami, bo treba v celoti porabiti za podnebju prijazne in z energijo povezane projekte s poudarkom na novem prevozu, ranljivim ljudem in malim podjetjem.

Da bi preprečila evropskim podjetjem, da bi dejavnosti, ki ustvarjajo emisije, premaknila iz Evrope, je komisija dejala, da bo ​,war"določili ceno ogljika za uvoz ciljno usmerjenega izbora izdelkov, da bi zagotovili, da ambiciozni podnebni ukrepi v Evropi ne bodo privedli do selitve ogljika.

"[To] bo zagotovilo, da bodo evropska zmanjšanja emisij prispevala k globalnemu zmanjšanju emisij, namesto da bi ogljično intenzivno proizvodnjo potisnila izven Evrope," je dodala komisija. ​,war"Prav tako želi spodbuditi industrijo zunaj EU in naše mednarodne partnerje, da sprejmejo korake v isto smer.

Po Muratoreju načrt komisije ​,war"je pragmatičen, ker naj bi se tarifa za ogljik uporabljala od leta 2030 naprej. To pomeni, da ima celotna proizvodna veriga čas za prilagoditev.«

• Evropska komisija