Rastoče težave vzpenjajočega se sektorja oljčnega olja v Albaniji

Albanija je pripravljena na revolucijo v proizvodnji oljčnega olja, vendar vodilne strokovnjake in proizvajalce skrbi, da kakovost ne bo sledila tempu.

Po besedah ​​Mivana Pecija, svetovalca Albanskega združenja za oljčno olje in živilskega inženirja pri Musai olivno olje, je država v zadnjih treh letih v povprečju letno pridelala 20,670 ton oljčnega olja. Pred letom 2020/21 se je letna proizvodnja gibala med 10,000 in 13,000 tonami.

"Od leta 2009 do 2013 je albanska vlada vložila veliko denarja v sektor oljčnega olja,« je dejal Peci.

Vlada je oljke opredelila kot strateški pridelek, saj drevesa dobro uspevajo v sredozemskem podnebju v državi in ​​gojenje oljk ne zahteva enakega kapitala ali dela kot druge kulture.

Po besedah ​​Pecija se je število oljčnih dreves v državi povečalo za 30 odstotkov, veliko novih dreves – predvsem lokalne sorte kalinjot in frantoio iz Italije – pa bo v polno zrelost vstopilo v letu 2021/22. Predvideva, da se bo proizvodnja sčasoma še povečevala.

"Povečanje proizvodnje v zadnjih treh letih je posledica povečanja števila dreves, ki rodijo oljke,« je potrdil agronom Bruno Musaj. ​,war"Albanija je prešla z osmih milijonov dreves, ki dajejo oljke, na približno 12 milijonov.«

(Musaj se je pogovarjal z Olive Oil Times prek dveh prevajalcev v ločenih intervjujih: Bianti Danaj, ustanovitelj Olivno olje Donika, in Kejda Musaj, njegova sestra in vodja marketinga Musai Olive Oil. Je vodja proizvodnje za obe podjetji.)

"Vlada je z nepovratnimi sredstvi pomagala številnim albanskim kmetom, da so povečali proizvodnjo in sprejeli boljše metode gojenja, proizvodnje in skladiščenja oljk,« je dodal Musaj. Pričakuje tudi, da se bo proizvodnja v prihodnjih letih še povečevala.

K rasti proizvodnje so po besedah ​​Danaja prispevale tudi tržne sile. Ko se je svetovno povpraševanje po oljčnem olju povečalo, se je mnogim albanskim kmetom gojenje oljk zdelo privlačno. Hkrati je vlada investirala tudi v nove oljčne oljare, da bi povečala kakovost proizvedenega oljčnega olja.

"Od leta 2022 je bilo v Albaniji 480 predelovalnih linij, od tega 160 novih, z novo tehnologijo – večinoma iz Pieralisija in Alfa Lavala – in proizvajajo visokokakovostno ekstra deviško olivno olje«, je dejal Peci.

Pridelek oljčnega olja narašča, vendar se pričakuje, da se bo proizvodnja v letu 2023/24 zmanjšala že drugo leto zapored. Potem ko je v letih 26,000/2021 dosegla rekordnih 22 ton, je proizvodnja v letih 20,000/2022 padla na 23 ton in naj bi v trenutni letini dosegla le 16,000 ton.

"Padec proizvodnje je večinoma posledica podnebnih dejavnikov,« je dejal Peci. V zadnjih dveh letih je zgodovinska suša, ki se je zgodila v sredozemskem bazenu, večini dreves preprečila razvoj novih popkov, kar je omejilo količino oljk, ki so jih lahko obrodile.

Peci je dejal, da se Albanija poleg suše običajno sooča z velikimi nihanji med ​,war"na' in ​,war"izven leta" v naravnem ciklu izmenične rodnosti oljčnih dreves zaradi slabih agronomskih praks.

Čeprav je bilo v zadnjih letih nekaj izboljšav, je Peci dejal, da večina kmetov še vedno ne uporablja najboljših tehnik obrezovanja, gnojenja svojih oljk ali odstranjevanja nepobranih sadežev, kar je vse prispevalo k zaporednemu upadu proizvodnje.

Musaj je tudi zaskrbljen, da znatnih naložb vlade v sodobne mlinove niso spremljali ustrezni programi usposabljanja, kar pomeni, da številni neformalno usposobljeni mlinarji ne bodo kar najbolje izkoristili svoje sodobne opreme.

Vsi ti dejavniki so del naraščajočih težav, s katerimi se po prepričanju Pecija, Musaja in drugih sooča albanski sektor oljčnega olja.

Ena od glavnih ovir pri premagovanju teh težav rasti je zelo razdrobljena narava oljčnih kmetij v državi, ki se večinoma nahajajo v hribovitih regijah okrožja Vlorë na jugu.

"Leta 1990 je vlada vsaki družini podelila 1.2 hektarja zemlje, zato je zelo težko učinkovito žeti,« je dejal Musaj. ​,war"Poleg tega je večina dreves Kalinjota v hribih, zato je strojno spravilo skoraj nemogoče.«

Peci je dejal, da bi rešitev tega problema bila, da bi kmetje ustanovili zadruge in združenja, kar bi znižalo proizvodne stroške in kmetom omogočilo vlaganje v mehanizacijo žetve.

Danaj pa je dejal, da Donika Olive Oil kupuje samo ročno pridelane certificirane ekološke oljke, ki jih zmeljejo v treh urah. Posledično navaja iskanje dovolj delovne sile kot še en izziv, s katerim se podjetje sooča v zadnjih letih.

"Veliko Albancev, ki bi delali na teh kmetijah, je emigriralo, ker si želijo boljšega življenja v Zahodni Evropi ali ZDA,« je dejal Danaj. Izseljevanje delavcev je povzročilo pomanjkanje, zaradi česar so podjetja prisiljena izplačevati višje plače in povečati stroške proizvodnje.

Danaj je dejal, da zaradi prevladujoče kulture oljčnega olja v Albaniji in gospodarske situacije večina Albancev ni pripravljena plačati visokih cen za lokalno ekstra deviško oljčno olje.

"Albanija proizvede veliko oljčnega olja [za državo z manj kot tremi milijoni prebivalcev] in vsi so nekako povezani z osebo, ki proizvaja oljčno olje,« je dejal. ​,war"Ker je oljčnega olja v izobilju, je zelo težko ločiti ali povedati ljudem, da je naše oljčno olje boljše od oljčnega olja vašega strica.”

Zaradi tega se Danaj osredotoča na izvoz in se trenutno pogovarja s partnerji v Združenem kraljestvu, Avstraliji in ZDA, zanimanje pa je prišlo tudi s Kitajske in Japonske.

Musai Olive Oil, ki ima sodoben mlin sredi sosednjih oljčnih nasadov, sledi zelo podobnemu poslovnemu modelu. Podjetje, ki je izdelalo nagrajeni Blagovna znamka Illyrian Press izvaža tudi v ZDA in države severne Evrope.

Vendar so visoke cene oljčnega olja v zadnjih dveh letih ovirale tudi prizadevanja za spodbujanje izvoza ekstra deviškega oljčnega olja v posamični embalaži.

Te cene so spodbudile kmete, da se osredotočijo na količino namesto na kakovost. Velika večina tega oljčnega olja je izvoženo v razsutem stanju v Italijo, da bi jih zapakirali in prodali naprej.

Situacijo sta izkoristila celo Donika in Musai. ​,war"Tržne cene so bile za povprečnega albanskega kmeta zelo dobre,« je dejal Danaj.

Peci vidi dve možni rešitvi problema visokih proizvodnih stroškov, ki prispevajo k nižji domači prodaji.

"Že več kot 10 let albanska vlada ni subvencionirala proizvodnje ekstra deviškega oljčnega olja,« je dejal. Prej je vlada proizvajalcem dajala protivrednost 1 € na liter proizvedenega ekstra deviškega oljčnega olja.

"To kmetov in mlinov ne sili k stremljenju k visokokakovostnemu oljčnemu olju,« je dodal Peci. ​,war"Subvencioniranje visokokakovostne proizvodnje lahko zniža ceno tudi za notranjo porabo.«

Druga rešitev je lobiranje za ustvarjanje albanskega Zaščitena označba porekla (ZOP), kar bo po njegovem dodalo vrednost izdelku in sorti Kalinjot. Država ima že 36 vin, ki jih je Evropska unija zaščitila z ZOP.

Skupaj s Pecijem in bratoma in sestrama Musaj Danaj verjame, da mora Albanija ustvariti kulturo proizvodnje visokokakovostnega ekstra deviškega oljčnega olja, osredotočenega na Kalinjot, ki je naravno visoko v polifenoli in ima izrazito robusten okus s poudarjenimi zemeljskimi in grenkimi notami.

"Upamo, da bomo osvetlili našo dragoceno sorto oljk Kalinjot, ki je ni mogoče najti nikjer na svetu razen v Albaniji in ima edinstveno zgodbo in pomen za našo kulturo,« je zaključil Danaj.