Ponovno odkrivanje izvora oljčnega olja v Turčiji

Proizvodnja oljčnega olja v Turčiji sega v prazgodovino. V sodobnem času pa je poraba oljčnega olja v Turčiji manjša kot v drugih sredozemskih državah. In zdaj je čas, da se zgodovina ponovi, kajti v Anatoliji ponovno odkrivajo oljčno olje.

Škoda bi bilo ne omeniti Anatolije, če govorimo o zgodovini oljčnega olja. Dejansko je Anatolija že od nekdaj obstajala kot del kulture oljčnega olja, vendar je v ospredju grška stran egejske obale. In vendar bi lahko nedavne raziskave spremenile bogastvo te dežele glede tega vprašanja.

Arheološka izkopavanja v Urli (okrožje province Izmir na turški obali Egejskega morja) so razkrila 2500-letno zgodovino, ki pripada arhaičnemu mestu Klazomenia. Ustanovili so jo Jonci v 10^th stoletja pr. n. št. je Klazomenija gostila proizvodnjo oljčnega olja okoli 6^th stoletja pr.n.št. V tem primeru so Klazomenci morda prvi, ki so uporabili tehnologijo neprekinjenega proizvodnega sistema s kamnitimi valji, ki tečejo okoli vretena, da bi razbili oljke. Klazomenia je bila za tiste čase zagotovo raj oljčnega olja za pridelavo in trgovanje z oljčnim oljem. Klazomenio in obnovljeno delavnico oljčnega olja, ki se nahaja 38 km zahodno od Izmirja, lahko obiščete v Urli.

Zakaj je torej v sodobnem času Turčija poraba oljčnega olja manjša kot v drugih sredozemskih državah? Za to težavo je več razlogov, kot so visoke cene, vendar pomanjkanje domače proizvodnje zagotovo ni vzrok. Danes v Turčiji pridelava oljk v 45 % države, ki jo sestavlja približno 36 mest, 71 % pa se prideluje na obali Egejskega morja. Od tega se 70.6 odstotka porabi za oljčno olje. Po vsej državi je približno 850 tovarn oljčnega olja, ki proizvajajo več kot 270,000 ton oljčnega olja. Vse to Turčijo uvršča na peto največjo proizvajalko oljčnega olja na svetu, takoj za Tunizijo in izstopa od Sirije.

Turčija proizvede 5 odstotkov svetovnega oljčnega olja, porabi pa le 2 odstotka. Na srečo je Nacionalni svet za oljčno in oljčno olje (UZZK) nedavno objavil, da se je poraba oljčnega olja v zadnjih petih letih povečala za 40 odstotkov in dosegla 1.4 kg na osebo. V primerjavi s preteklimi leti, ko je bila poraba 1.0 kg/osebo med letoma 1980 – 1989, se stanje lahko šteje za obetavno. Seveda pa še vedno ni dovolj, če je povprečna poraba v Evropski uniji 4.5 kg na osebo.

Čeprav lahko statistika pove resnico, ima kultura oljčnega olja v Turčiji globlje zgodbe kot številke. Prvič, Turčija je edina država, ki ima v svoji kuhinji posebno kategorijo za ​,war"jedi z olivnim oljem." Kot ena najbogatejših in najstarejših kuhinj na svetu je turška kuhinja srce in duša kuhinje vzhodnega Sredozemlja. Hrana, kuhana v olivnem olju, je nepogrešljiv del te kuhinje in nekatere od teh okusnih jedi so Zeytinyağlı Yeşil Fasulye (stročji fižol v olivnem olju), Imam Bayıldı (jajčevce narežemo in nadevamo s čebulo, zeleno papriko/ postrežemo hladno), Zeytinyağlı Kuru Fasulye (fižol konice v olivnem olju), Zeytinyağlı Enginar (artičoka, kuhana s koščki krompirja, korenja in graha).

No, v Turčiji se oljčno olje ne uporablja samo pri kuhanju. Zagotovo obstaja toliko zdravih koristi oljčnega olja, kot je lepotni izdelek, vendar bi bili presenečeni, če bi izvedeli o drugih njegovih uporabah. Ste že slišali za turško oljno rokoborbo? To je eden najbolj priljubljenih tradicionalnih športov v Turčiji, kjer se rokoborci pred rokoborbo prekrijejo z olivnim oljem. Nosijo oprijete kratke usnjene hlače, imenovane ​,war"Kispet« iz usnja vodnega bivola, ki tehta približno 13 kilogramov, ko se borijo z naoljenim telesom. Pogost je po vsej državi, a najbolj znan turnir se imenuje ​,war"Kirkpinar« se odvija v Edirnu. To je kot velik sejem z glasbo in praznovanjem, ki traja do jutra. Zgodovina turnirjev v rokoborbi z oljem sega v perzijsko dobo okoli leta 1065 pred našim štetjem, vendar moški še vedno iščejo popolno ​,war"ravnotežje' za zmago v tem zelo težkem in zanimivem športu. 649^th edicija zgodovinskih Kirkpinar oljnih rokoborb je potekala konec junija 2010. Trajala je teden dni in samo prvi dan je bilo za prekrivanje telesa rokoborcev porabljenih približno 500 kg oljčnega olja.

Danes se vsa podjetja za proizvodnjo oljčnega olja in številna združenja v državi trudijo dvigniti mejo tako pri porabi kot pri proizvodnji. Nacionalni svet za oljke in oljčno olje je ena glavnih organizacij v Turčiji, ki pomaga pri razvoju industrije in kulture oljčnega olja. Potem ko je Turčija leta 1998 zapustila Mednarodni svet za oljčno olje, je bil leta 2002 organiziran Nacionalni svet za oljke in oljčno olje (UZZK), ki je bil uradno ustanovljen leta 2007. Turška vlada prav tako podpira sektor in upamo, da se bo ozaveščenost še naprej razvijala. Če povzamem zelo dolgo zgodbo, se zdi, kot da čudežno oljčno olje ponovno odkrivajo v svoji domovini, Anatoliji.