Nagrajeni producent pravi, da se morajo Hrvati vrniti k svojim tradicionalnim koreninam

Proizvajalci in uradniki so se nedavno srečali v južnem hrvaškem mestu Split, da bi razpravljali o vplivih sprememba podnebja in sodobno pridelavo oljk.

Ivica Vlatković, predsednik Društva oljkarjev Zadarske županije in an nagrajeni producent, je bil eden ključnih govorcev na dogodku.

Medtem ko so skoraj vsi udeleženci, vključno s hrvaško ministrico za kmetijstvo Marijo Vuckovic, govorili predvsem o namakanju, je Vlatković izpostavil potrebo po revitalizaciji zanemarjenih oljčnih nasadov in spodbujanju pridelave sadik na gredicah (semenskih podlagah), namesto na vegetativno gojenih podlagah, ki se razmnožujejo s potaknjenci.

"Te semenske podlage divjih oljk so obstojnejše in bolje prenašajo sušo med razvojem oljk,« je dejal. ​,war"Po nekaj letih sajenja na skeletna tla prenesejo sušo, a tudi sunke vetra, ki jih ne bo zlahka izruval ali razburil.

Na žalost je večina rastlin in sadik v hrvaškem oljkarstvu narejena z vegetativno gojenimi podlagami, ki se razmnožujejo s potaknjenci.

Takšni substrati so po besedah ​​Vlatkovića ​,war"mačka v vreči,« kar pomeni, da so nepredvidljivi. Predvsem zaradi oblikovanja plitvega koreninskega sistema so bodoča drevesa odvisna od površinske vode.

Poleg tega, ko se krošnja razvije, je večja verjetnost, da bodo ta drevesa poškodovana na mestih, kjer je močan veter pogost.

Vlatkovićevo tezo potrjuje tudi uspešni oljkar Borislav Bore Pedić, ki ima več kot 300 oljk na štirih lokacijah v Ravnih Kotarih, veliki kmetijski pokrajini na severu Dalmacija.

Na eni od lokacij v Pridrazi je zasadil okoli 50 sadik, cepljenih na divja drevesa pred 20 leti.

"Zgodilo se je po naključju in dobro se je izšlo,« je povedal Bore Pedić. ​,war"Tu je denimo eno leto veter izruval devet od 11 cipres na isti lokaciji in nobeno od teh ni bilo cepljeno iz divjih dreves.

"Drevesa, ki vzklijo iz semen, razvijejo večjo strukturno korenino, ki sega globlje v zemljo,« je dodal. ​,war"Vegetativni, pridelani iz potaknjencev, nimajo te glavne strukturne korenine. Zato so manj odporne na sušo in predvsem na močan veter.«

Problem plitvih korenin je še posebej izrazit pri sajenju oljk brez strokovnega nadzora in v plitvih skeletnih tleh. Drevesa se slabše razvijajo, so nagnjena k neredni rodnosti in so bolj dovzetna za sušo.

Prav tako so nagnjeni k boleznim, ker v koreninah ne razvijejo simbioze z arbuskulno mikorizo, ki jim pomaga absorbirati hranila in se znebiti odvečnih ogljikovih atomov, ki jih olive vzamejo iz ozračja za fotosintezo in proizvodnjo ogljikovih hidratov.

"Te substrate je hitrejše in lažje gojiti in proizvajati,« je povedal Vlatković. ​,war"So cenejši in zato so nas preplavili. V suši in spomladanske pozebe kot letos, nimajo možnosti in to se zdaj najbolje vidi.”

Ena od možnosti za cepljenje dreves z vegetativno gojenimi podlagami, ki se razmnožujejo s potaknjenci, bi lahko bila sanacija starejših hrvaških nasadov oljk.

"Po eni strani krčimo gozdove in meljemo kamnita tla v trajne nasade, odvisne od vode,« je povedal Vlatković. ​,war"Po drugi strani pa ne revitaliziramo že dolgo gojenih oljk, ki so jih na rodovitni zemlji zasadili naši dedi.«

Dodal je, da je revitaliziral vse svoje nasade oljk, vključno z mnogimi drevesi, ki so stara 100 let in se ponašajo z debelimi koreninami, da zaščitijo drevesa pred vetrom in iz zemlje vnesejo veliko hranilnih snovi.

Vlatković je priznal, da svoj uspeh dolguje generacijam novigradskih kmetov, ki so sadili oljke že veliko pred njim. Drevesa je uporabil tudi za cepljenje novih sort, kot so Pisholen marocca, Ascolane, Nocelare in Chamlala.

Vlatković je dejal, da mu vsa ta drevesa zagotavljajo reden pridelek in prispevajo k kakovosti njegovega oljčnega olja.

Med 500 drevesi je eno zraslo spontano in naravno iz sadike. Drevo imenuje čudežna oljka. Najzgodaj dozori in je za trgatev pripravljena 1. oktobra.

Vsako leto drevo rodi pisane plodove velikosti obliških oljk mesec dni preden je ta sorta pripravljena za trgatev.

Vlatković je trdil, da so substrati iz starih oblic enako dobri kot substrati iz divjih oljk. Kot vsak dober substrat bo zahteval manj namakanja, verjetno bo bolj rodoviten in odporen na okoljske stresorje.

Vendar pa obstajajo številne ovire pri vsesplošni revitalizaciji starih jadranskih nasadov oljk. Vlatković je dejal, da bi moralo vseh sedem držav v regiji primerjati programe kmetijskih spodbud z lokalnim katastrskim ali nepremičninskim zemljevidom.

Na Hrvaškem kataster prikazuje velikost parcele, katera zemljišča so namenjena kmetijstvu in kateri pridelki so tam zasajeni.

S primerjavo programov kmetijskih spodbud in katastra je mogoče videti, kakšna je bila prvotna kmetijska namembnost parcele in ali morda obstaja star oljčnik.

Ko najdemo hektarje okrajnih oljčnih nasadov, ki niso obdelani, je mogoče načrtovati oživitev nasada glede na njegovo razporeditev in velikost. Vlatković je dejal, da bi oživljanje nasadov na takšen sistematičen način prineslo številne koristi.

Prvič, mnogi od teh zapuščenih nasadov imajo mlada oljčna drevesa, ki so stabilna z razvejanimi koreninskimi sistemi. Za razliko od mnogih svojih gojenih kolegov ta drevesa niso tako odvisna od namakanja in bodo v prihodnosti bolje prenesla sušo ter dala stabilen in dober pridelek.

Drevesa tudi hitreje obrodijo kot nove zasaditve, zlasti v sušnih letih. Poleg tega, če so nasadi zavarovani, so divja drevesa v suši bolj stroškovno učinkovita na kubični meter.

Drugič, oživitev nasadov bi pomagala nadzor škodljivcev na območju z odpravo naravnega rezervoarja za njihovo razmnoževanje. Zapostavljena drevesa vsako leto dajejo skromen pridelek, vendar zagotavljajo veliko zavetja in hranil za škodljivce.

Poleg tega, da služijo kot rezervoar za škodljivce, je Vlatković dejal, da zanemarjeni nasadi služijo tudi kot zaboj za gojenje in bi olajšali širjenje požarov v naravi, če bi se na tem območju začeli.

Ministrica za kmetijstvo Vučković je, spodbudna s predstavitvijo na panelu v Splitu, povedala, da bo objavila razpis za sredstva iz Programa razvoja podeželja za drevesnice in sadike.

"Minister je omenil, da je ministrstvo objavilo razpis za prvo drevesnico, ki bi se ukvarjala s pridelavo semen, in to je treba pohvaliti, čeprav menim, da bi bilo treba to narediti veliko prej,« je dejal Vlatković.

Vendar pa mora videti rezultate te zaveze, preden praznuje. Predlog je bil že prej posredovan na ministrstvu, a iz tega ni bilo nič.

Vlatković meni, da bi poleg oživljanja oljčnih nasadov in natančnejšega beleženja stanja nasadov v državi morali vse prihodnje zasaditve trajnih nasadov opraviti s sadikami (generativno pridelane podlage iz semen) namesto vegetativno gojenih podlag, ki se razmnožujejo s potaknjenci.

Čez nekaj let je trdil, da bodo kmetje na ta način začeli videti prednosti gojenja oljk. Vlatković je dejal, da bodo pridelki brez velikih nihanj stabilnejši.

Dejal je, da bi lahko spremenili tudi sistem državnih in lokalnih spodbud za kmete, da bi namesto dragih namakalnih sistemov zagotovili financiranje generativno pridelanih podlag iz semen.

To je potrdil tudi Marinko Galiot, vodja Enote za izvajanje nacionalnega programa namakanja in gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči in vodami v Hrvatskih vodah.

"V zadnjih 15 letih smo namakali več kot 30,000 hektarjev. To je še malo, saj je bil programski načrt do leta 65,000 namakati 2020 hektarjev, česar nismo dosegli,« je dejal Galiot. ​,war"Problem je končni uporabnik, oseba ali podjetje, ki ga zanima, ker naši uporabniki niso pripravljeni vlagati v namakanje.«

Vlatković je dejal, da bodo hrvaški kmetje v prihodnosti s to temeljno spremembo oljkarstva v boljšem položaju.

Sklenil je, da bi se kmetje s temi spremembami izognili velikim razlikam v naravnem izmeničnem ciklu rodnosti oljke in se izognili trgatvam, kot je sedanja, pri kateri številni deli države pričakujejo izjemno nizke pridelke ali pa jih sploh ne bodo imeli.