Poročilo: Podnebje in degradacija okolja ogrožata evropsko prehransko varnost

Evropska komisija je objavila analizo različnih služb komisije o glavnih dejavnikih, ki vplivajo na prehransko varnost v državah članicah Evropske unije.

Prehranska varnost je opredeljena kot ​,war"ko imajo vsi ljudje v vsakem trenutku fizični in ekonomski dostop do zadostne, varne in hranljive hrane, ki ustreza njihovim prehranskim potrebam in prehranskim željam za aktivno in zdravo življenje.

Analiza je opredelila učinke različnih dejavnikov na prehransko varnost, vključno z sprememba podnebja, izguba biotske raznovrstnosti in degradacija okolja, veriga preskrbe s hrano ter politični in družbeno-kulturni dejavniki.

"Biofizični in okoljski dejavniki puščajo velik pečat na zemlji kot glavnem viru EU za proizvodnjo hrane, povzročajo spremembe pokrovnosti tal in rabe tal ter tako vplivajo na sisteme proizvodnje hrane,« je zapisano v analiznem poročilu komisije.

Analiza je odkrila tudi druge naključne dejavnike, kot je Pandemija covida-19 in Ruska invazija na Ukrajino, lahko znatno motijo ​​proizvodnjo in dobavo hrane po vsej EU

Poročilo je natančno opredelilo velika uporaba kemičnih pesticidov kot pomembna grožnja prehranskemu preobilju v Evropski uniji.

"Sedanji kmetijski model z visoko intenzivnostjo vložkov, ki temelji na kemičnih pesticidih, bo srednjeročno verjetno predstavljal grožnjo varnosti preskrbe s hrano zaradi izgube biotske raznovrstnosti, verjetnega povečanja škodljivcev, poslabšanje zdravja tal in izguba opraševalcev, ki so bistveni za kmetijsko proizvodnjo,« piše v poročilu.

Poročilo o analizi je nadalje ocenilo, da samo stroški, ki nastanejo zaradi degradacije tal v EU, znašajo približno 15 milijard EUR na leto.

Da bi bile posledice intenzivnega kmetijstva manj resne, je potrebna kombinacija ukrepov za spodbujanje trajnostnega upravljanja zemljišč in tal, ki hkrati podpira različne rabe zemljišč, kot so stanovanja, kmetijstvo, proizvodnja energije in turizem.

Analiza je tudi pokazala, da južna Evropa, zlasti sredozemska regija, trpi zaradi pomanjkanja vode, segrevanja in dezertifikacija.

Ker podnebni modeli napovedujejo povišanje za 2 ºC do 5 ºC v prihodnjih desetletjih, če ne bodo sprejeti ukrepi za ublažitev, obstaja vse večje tveganje za več novih groženj za proizvodnjo hrane na tem območju.

Na primer nenaravno vreme, izbruhi škodljivcev in invazivne tujerodne vrste lahko na koncu privede do pomanjkanja izdelkov in višjih cen hrane.

Strategije, kot so izboljšanje zdravja tal in zmogljivosti zadrževanja vode, prehod na pridelke, ki zahtevajo manj vode, in uporaba namakalnih sistemov, ki varčujejo z vodo, bi lahko znatno omilili vpliv podnebnih sprememb v regiji.

Druga grožnja prehranski varnosti EU izvira iz starajoče se kmečko prebivalstvo, pri čemer je le vsak peti upravljavec kmetij mlajši od 45 let, v kmetijsko dejavnost pa vstopa manj mladih.

Po navedbah komisije so sprejeti ukrepi za ublažitev vpliva podnebnih sprememb na kmetijsko industrijo celine in zaustavitev upada kmetijskega prebivalstva v EU.

"Komisija si prizadeva čim bolj izboljšati trenutno raven odpornosti kmetijstva EU z uporabo različnih pristopov in orodij,« je povedal vir iz Evropske komisije. Olive Oil Times.

"Strategija prilagajanja EU, uredba LULUCF [skupina zavezujočih zavez za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu in gozdarstvu] in nova EU Skupna kmetijska politika (SKP) so instrumenti, ki lahko spodbudijo rešitve za prilagajanje in izboljšajo odpornost kmetijskega sektorja na podnebna tveganja,« je dodal vir.

"Da bi okrepili odpornost naših kmetov, je cilj nove SKP kmetom zagotoviti pravičen dohodek, izboljšati položaj kmetov v prehranski verigi, spodbuditi podnebne ukrepe (vključno s prilagoditvenimi ukrepi), podpreti generacijsko pomladitev ter spodbujati znanje in inovacije,« je nadaljeval vir.

Poročilo ugotavlja, da je uporaba tehnologije v kmetijskem sektorju EU prav tako ključna za zagotavljanje visoke proizvodnje hrane z minimalnim vplivom na naravne vire.

Nove tehnološke rešitve bi lahko koristile razpoložljivosti preskrbe s hrano s povečanjem produktivnosti, zmanjšanjem izgub pridelka in izboljšanjem prehranske varnosti.

Vendar bi podnebne spremembe lahko spremenile vzorce gojenja, predvsem v državah južnega Sredozemlja.

"Čeprav je zelo težko pravilno oceniti verjetnost premikov v gojenju določenih poljščin, je gotovo, da podnebne spremembe vplivajo na evropsko kmetijstvo in zahtevajo prilagoditev kmetijskih sistemov in kmetov,« je dejal vir.

Vir je dodal, da naj bi se produktivnost pridelka zmanjšala v južnih evropskih regijah in povečala na severu. Hkrati pogosteje ekstremni vremenski dogodki bo povzročila razpršene in škodljive vplive po vsej Evropi.

"Povišanje temperature in s tem povezano podaljšanje rastne dobe povzročata širitev gojenja proti severu nekaterih enoletnih in trajnih posevkov, s čimer bi potencialno povečali pridelek,« je dejala komisija.

"Po drugi strani pa lahko oteži gojenje določenih poljščin v drugih regijah ali povzroči znatno zmanjšanje pridelka zaradi toplotnega stresa,« je dodal.

"Nedavne raziskave so pokazale, da se bo pojavljanje s podnebjem povezanih ekstremnih dogodkov (kot so vročinski stres, suša, intenzivne padavine) v EU verjetno postopoma povečevalo z opazno večjim vplivom, predvidenim v jugozahodnih regijah EU,« je nadaljevala komisija. .

Lansko leto sta se Španija in Portugalska, ki ležita na jugozahodnem koncu Evrope, nekaj mesecev soočali z dolgotrajnim suhim vremenom, ki resno moteno rastlinsko pridelavo, vključno z donosom oljčnega olja, v obeh iberskih državah.

Medtem je lani decembra komisija predstavila nadzorno ploščo za preskrbo s hrano in varnost, da bi zagotovila informacije o kazalnikih, ki vplivajo na varnost preskrbe s hrano v EU, kot so suše, naraščajoči stroški tovora in energije ter izbruhi živalskih bolezni. Sistem bo prikazoval tudi podatke o obstoječih zalogah osnovnih kmetijskih surovin.

Analiza Komisije o varnosti preskrbe s hrano v EU je pokazala, da razpoložljivost hrane v Evropi danes ni ogrožena.

Vendar pa cenovna dostopnost hrane vztrajno postaja zaskrbljujoča za gospodinjstva zaradi inflacije, ki dviguje cene. Poleg tega večina držav članic izvaja kratkoročne programe subvencioniranja za podporo gospodinjstvom v stiski namesto splošnejših in prihodnosti pripravljenih programov.

"Prehranska varnost ima po definiciji kratkoročno razsežnost: ljudje morajo imeti dostop do hrane vsak dan, ne šele jutri,« piše v poročilu. ​,war"To zahteva politike, ki omogočajo kratkoročno zagotavljanje prehranske varnosti v vseh njenih štirih razsežnostih.«

Na splošno a ​,war"sistemski pristop« je potreben za utrjevanje prehranske varnosti v EU. Ta pristop bi moral vključevati ukrepe v številnih različnih sektorjih, vključno s kmetijstvom in ribištvom, podnebjem, okoljem in energijo, raziskavami in inovacijami, trgovino, zdravjem in socialo.

Poleg tega je treba posebno pozornost nameniti gospodinjstvom z nizkimi dohodki, da se jim zagotovi dostop do vsakodnevne zdrave in hranljive hrane.

"Analiza poudarja, da obstaja inherentna nujnost ukrepanja,« piše v poročilu. ​,war"V negotovem in nestanovitnem kontekstu bi moral prehod na trajnostni prehranski sistem še naprej voditi politične, politične in programske ukrepe EU.«

• Evropska komisija
• Evropska komisija