Spoznajte črnogorskega producenta, ki je nekoč očaral kraljevi par

Oljkarji na črnogorski obali in bolj v notranjosti v Plantažah blizu glavnega mesta Podgorice pričakujejo dobro letino.

"Pridelek je soliden. Plodovi so zdravi,« je dejal Fatmir Sadik iz Ulcinja, eden najbolj znanih oljkarjev v regiji.

Sadik svoje olje prodaja pod blagovno znamko Olcinium, kar v prostem prevodu pomeni ​,war"mesto nafte." Olcinium je tudi zgodovinsko ime za Ulcinj, ki ima dolgo tradicijo gojenja oljk.

"Od 2^nd stoletju, v času rimskega imperija, sta bila glavna gospodarska gonila tukaj pomorstvo in gojenje oljk,« je dejal Sadik. ​,war"Ljudje so šest mesecev delali na morju, ostalih šest pa v oljčnih nasadih.«

O vsem tem pričajo oljke oz od tega najstarejši na Mirovici pri Baru je stara 2,247 let. Poleg tega je 120,000 od 190,000 oljk v Ulcinju starih med 200 in 2,000 let.
Največ jih je v slikovitem zalivu Valdanos, kjer ima Sadik v dveh nasadih 700 dreves, predvsem avtohtone sorte Žutica.

"Moj najstarejši je star 1,150 let,« je povedal. Kombinacija starosti in kakovosti je Sadiku ponudila priložnost, da svoja olja podari tujim dostojanstvenikom, vključno s kraljem Charlesom III in Camillo, kraljico soprogo, ki sta leta 2016 obiskala Črno goro.

V zgodovinskem mestu Cetinje so lokalni pridelovalci za kraljevi par pripravili razstavo tradicionalne črnogorske hrane. Med njimi sta dva ekstra deviška oljčna olja, enega iz oljk tisočletnika na Mirovici in drugega iz Sadikovih nasadov v zalivu Valdanos.

"To je bil dogodek, ki si ga je treba zapomniti,« je dejal Sadik o obisku takratnega valižanskega princa na njegovi stojnici. Čeprav protokol tega ni zahteval, je dodal, da mu je Charles po okusu olja iztegnil roko in mu čestital.

Sadik je izkoristil priložnost in kraljevemu paru podaril dve steklenici olivnega olja iz njegovega najstarejšega drevesa, pakirano v škatli, ki jo je izdelal iz oljčnega lesa.

Camilla je pozneje izjavila, da boljšega oljčnega olja še ni okusila, o čemer so poročali številni mednarodni mediji. Na naslovnici najbolj brane črnogorske revije se je pojavil naslov: ​,war"Vojvodinja Camilla je bila navdušena nad črnogorskim oljem.”

Razstavljavci so prejeli tudi ročno napisano zahvalo kraljevega para. V sporočilu je Sadik povedal, da je par pohvalil oljčno olje, ki sta ga prejela v dar.

Prav tako je prodal svoja oljčna olja, zapakirana v ročno izdelane škatle, princu Združenih arabskih emiratov, ki ima v lasti lokalno pristanišče, in drugim tujim dostojanstvenikom, ki obiskujejo svoja veleposlaništva v prestolnici.

"Najboljša reklama za črnogorsko oljkarstvo je naša tradicija,« je dejal Sadik. ​,war"Druga prednost je, da za razliko od večine drugih oljkarskih držav pri gojenju nismo uporabljali kemičnih zaščitnih sredstev.«

"Imamo pogoje za proizvodnjo vrhunskih olj, ki bi z ustreznimi pakiranji dosegala visoke cene,« je dodal.

Sadik spoštuje tradicijo na svoji kmetiji, vendar uporablja tudi najnovejše tehnologije in najboljše prakse pri obiranju, predelavi, skladiščenju, pakiranju in trženju svojega oljčnega olja.

"V zadnjih 10 letih so drugi oljkarji sprejeli novo, še vedno pa so tisti, ki delajo po starem,« je dejal. ​,war"Zamujajo s trgatvijo. Počakajo, da plodovi sami padejo na tla. Fermentirajo tako, da olja iz takšnih oljk nimajo zdravih lastnosti. Pridelava olja iz takšnih oljk je enaka pripravi soka iz gnilih jabolk.«

Sadik načrtuje, da bo ob pomoči družine in prijateljev letošnjo trgatev začel 1. oktobra. Čeprav bo za delo najel tudi sezonske delavce.

Vse njegove oljke obirajo ročno in s stresalniki. Začnejo se zgodaj zjutraj in končajo najkasneje ob 1. uri. Takrat temperature pogosto presežejo 00 ºC, Sadikov cilj pa je preprečiti oksidacijo.

Pobrane oljke se zbirajo v mreže in odlagajo v zaboje. Nato jih prepeljejo z vozilom in takoj spremenijo v družinski mlin, prvi te vrste v Ulcinju. Najsodobnejši mlin, imenovan Oliomio, ima zmogljivost 250 kilogramov oljk na uro.

Transformacija poteka v dveh stopnjah z uporabo centrifuge pri najvišji temperaturi 27 ºC. V en prekat gresta kompost in voda, v drugega pa olje.

Sadik je dejal, da ta postopek zagotavlja visokokakovostno olje, če so oljke pobrane ob pravem času in mlete še isti dan.

"Od trgatve do preobrazbe ne smejo preteči več kot štiri ure,« je dejal. ​,war"V nasprotnem primeru pride do oksidacije in povečanja prostih maščobnih kislin, olje pa začne izgubljati kakovost.”

Od letošnjega pridelka 700 oljčnih dreves Sadik pričakuje od 2.5 do 3 tone ekstra deviškega oljčnega olja. Po podatkih Mednarodnega sveta za oljke Črna gora vsako leto proizvede približno 500 ton oljčnega olja.

Sadik odkupuje oljke tudi od drugih pridelovalcev, a pod pogojem, da sam določi čas in način obiranja. ​,war"Ne sprejemam črvov in tistih, pobranih iz zemlje,« je dejal.

Poleg pravočasnega obiranja in predelave je po njegovih besedah ​​ključno, da je oljčno olje shranjeni v primernih posodah iz temnega stekla ali nerjavečega jekla, brez stika s kisikom in svetlobo, pri temperaturi od 14 ºC do 18 ºC.

Njegovo ekstra deviško oljčno olje Olcinium je bilo večkrat nagrajeno na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Z oljem letošnje letine namerava poslati vzorce v leto 2023 NYIOOC World Olive Oil Competition, največje svetovno tekmovanje v kakovosti oljčnega olja.

"To je zame velik izziv,« je dejal Sadik. ​,war"Če bo moje olje tam dobilo nagrado, med najboljšimi na svetu, bo to najboljša potrditev kakovosti. Uresničene sanje."

Poleg pridelave oljčnega olja se je Sadik preizkusil tudi v pridelavi sadik. S partnerji iz Albanije in Grčije je prvo leto pridelal 5,000 sadik žutice, drugo in tretje leto pa 10,000.

Vendar je od tega truda opustil, saj so se črnogorski pridelovalci v veliki večini odločili za sajenje italijanskih sort, kot sta leccino in pendolino, ter španskih sort, kot je arbequina.

"Vsi hočejo pridelek čez noč, čas pa bo pokazal, ali so za črnogorske razmere boljše domače ali tuje sorte,« je dejal.

Sadik pa je še naprej delal z oljčnim lesom in izdeloval škatle, sklede, spominke in druge predmete za vsakodnevno uporabo.

"Tako kot sadje je tudi oljka edinstvena,« je dejal. Saj je že Michelangelo rekel, da je oljka sama po sebi umetnina.

Sadika je k delu z oljčnim lesom spodbudil starejši par iz Vodnjana na Hrvaškem, ki je izdeloval predmete iz oljčnega lesa.

Ob vrnitvi v Črno goro se je lotil tudi oblikovanja oljke in sčasoma dosegel zaželeno veščino.

"To je hkrati moja ljubezen in služba,« je dejal. Sadik je najel tudi mizarje, ki so delali po njegovih zamislih.

Sadik bo skupaj z znanim evropskim umetnikom izdeloval steklenice iz terakote in porcelana, ki se obdeluje pri temperaturi 1,400 ºC. Te steklenice bodo vsebovale omejeno serijo olja iz njegovih najstarejših oljk in se bodo prodajale po zelo visokih cenah. Sadik je prepričan, da mu bo uspelo tudi tokrat.

"Oljkarji iz Črne gore količinsko niso konkurenčni,« je dejal. ​,war"Lahko pa naša olja iz avtohtonih oljk, če so najkakovostnejša, v originalni embalaži izvažamo skozi turizem po višjih cenah, kot jih dosegamo v klasičnem izvozu.«

Glavni izziv, s katerim se soočajo črnogorski proizvajalci, je po Sadiku sprememba podnebja. ​,war"Na podnebne spremembe ne moremo vplivati, lahko pa se jim prilagodimo,« je dejal.

Kljub izzivom, ki jih bo za Črno goro povzročilo toplejše in bolj suho podnebje, Sadik verjame, da lahko Črna gora v prihodnjih letih posadi 1 milijon oljčnih dreves, kar je trikrat več kot trenutno v državi. Veliko teh dreves bo zasajenih okoli njegovih nasadov v Ulcinju.