Slovenski pridelovalci zaradi ekstremnih vremenskih razmer izven leta pričakujejo nizko letino

Kmalu se začenja obiranje oljk na Primorskem, v vzhodni Sloveniji, ki se razteza od vznožja Julijskih Alp do Jadranskega morja.

Pričakovanja so od proizvajalca do proizvajalca različna, a nobeno ni preveč optimistično. ​,war"Plodovi so zdravi, a jih je bistveno manj,« Martin Adamič, direktor Ekološka Kmetija Ronkaldo, povedal Olive Oil Times.

Posledično pričakuje kakovosten pridelek iz svojega nasada, ki obsega 800 dreves, večinoma lokalne sorte istrske bjelice. ​,war"Lani smo jih dobili 14 ton ekstra deviško olivno olje, kako bo letos, pa bomo videli,« je dejal.

"Nič ne bi imel proti ponovitvi lanske letine in kakovosti plodov,« je dodal Miran Adamič, Martinov oče.

Kljub dolgotrajni suši, lanska letina je bila kar dobra zaradi obilnega dežja konec septembra, ki je pripomogel k okrevanju oljk. ​,war"Bolezni in škodljivcev ni bilo, zato smo obrali lepe, brezhibne oljke,« je povedal Martin Adamič.

Po podatkih Mednarodnega sveta za oljke smo v Sloveniji v proizvodnem letu 700/2022 pridelali 23 ton oljčnega olja in s tem nekoliko presegli petletno povprečje, ki znaša 620 ton.

Ponovno se ekipa očeta in sina pripravlja na zgodnjo žetev, kar je ena od njunih skrivnosti pridelave nagrajeno ekstra deviško oljčno olje.

"Zgodnja žetev in čim krajši čas od obiranja do mletja sta prva koraka,« je dejal Adamič. ​,war"Naše istrske bjelice smo pobrali sredi oktobra in jih še isti dan zmleli v mlinu Santomas v Šmarju. Olje smo ustrezno skladiščili, pravočasno pretočili v ustrezne steklene steklenice in to je to.«

Za razliko od preteklega kmetijskega leta je bilo po Adamičevih besedah ​​na skrajnem severu Primorske obilo dežja, toče in celo snega. Vendar je to prineslo prednosti in slabosti.

"Obilno deževje v času cvetenja in oploditve je povzročilo precejšnjo škodo,« je dejal Adamič. ​,war"Sadja je bistveno manj. Namesto 14 ton olja iz lanske letine upamo, da bomo dobili vsaj polovico iz naslednje. Torej okoli sedem ton.”

Še slabše se bo godilo večini ostalih oljčnikov v Sloveniji. Vendar pa je na splošno težko oceniti, kakšen bo letošnji pridelek. Kot je povedala Maja Podgornik, strokovna sodelavka za oljkarstvo na Inštitutu za družbene vede v Kopru, največjem mestu na Primorskem, ima vsaka lokacija svojo mikroklimo, letošnje ekstremne vremenske razmere pa niso prizadele celotne regije.

"Na nekaterih drevesih je pridelek normalen, na drugih, tik ob njih, pa nič,” je povedala Teja Hladnik , strokovnjakinja za oljkarstvo v Kmetijsko svetovalni službi Koper.

Julija je na nekaterih lokacijah prišlo do porjavelosti in odpadanja plodov zaradi škode zaradi škodljivcev in drugih okoljskih dejavnikov, povezanih z dolgotrajno sušo, ki se je končala lani.

"Izguba je do 80 odstotkov,” je povedal Jadran Jakončič, ki ima nasade v Primorskih Brdih.

Igor Novak ima nasade na Škofijah in v Ankaranu in je povedal, da ponekod cvetenja in gnojenja sploh ni bilo.

"Kjer pa je bilo bujno, so plodovi začeli množično odpadati,« je povedal. ​,war"Drevesa s 30 kilogrami oljk v začetku leta imajo zdaj le nekaj oljk.«

Podgornik je dejal, da narava v zadnjih treh letih ni bila naklonjena oljkam. ​,war"Soočajo se z ekstremnimi dogodki. Leta 2021 je bila huda spomladanska pozeba, nato lanska suša, oz najhujša v zadnjih 500 letih,« je opozorila. Letošnji julij pa je Slovenija doživela rekordno visoke temperature.

Vzroki za letošnjo slabo letino niso znani, zato lahko oljkarji le ugibajo o vlogi bolezni ali škodljivcev.

Vendar pa je oljkar Vanja Dujc dejal, da je odgovor lahko preprost. ​,war"Oljke so si preprosto želele odpočiti po lanski močni letini, tako kot si ljudje radi odpočijemo,« je omenil naravni izmenični rodni cikel oljke.

Miran Adamič se strinja. ​,war"Lanska ekstremna suša in velika letina sta izčrpali oljke, zato niso zmogle pognati novih vej, zato je letos manjši pridelek,« je dejal.