Pridelovalci na Hrvaškem čakajo na rezultate natečaja

Po oddanih 92 prijavah hrvaški oljkarji nestrpno pričakujejo leto 2024 NYIOOC World Olive Oil Competition rezultati.

Prvi dan tekmovanja so razglasili 40 zmagovalcev. Med njimi sta bila tudi dva Hrvata, z OPG Celini in OPG Ante Vulin vsaka je prejela zlato nagrado za srednje intenzivno mešanico oziroma srednjo Oblico.

Kmetje in mlinarji v Istri in Dalmaciji, dveh glavnih proizvodnih regijah v državi, upajo, da bodo nagrade nadomestile porazen začetek kmetijskega leta 2023/24.

Pridelava oljčnega olja je po ocenah upadla za 30 do 40 odstotkov glede na lani, predvsem zaradi neugodnih podnebnih razmer. Po podatkih Mednarodnega sveta za oljke je Hrvaška pridelala 5,100 ton oljčnega olja v letu 2022/23.

Kljub znatnemu upadu so proizvajalci prepričani, da so izdelali visoko kakovost ekstra deviško olivno olje.

"Kdor je poslal vzorce svojega olja, lahko upa na dobre rezultate,« je dejal večkrat nagrajeni Tomislav Duvnjak iz Vodic v Dalmaciji.

Odkar je Duvnjak lansiral a usklajeno prizadevanje za organizacijo in pomoč pri financiranju malih dalmatinskih proizvajalcev za pošiljanje prispevkov v New York leta 2021 je Hrvaška vedno ena največjih zmagovalk na svetovnem tekmovanju.

Leta 2023 so si hrvaški producenti od 105 prijavljenih prislužili 131 nagrad. Več nagrad sta si prislužili le Italija in Španija. Podobne situacije so se zgodile v letih 2022 in 2021, pri čemer so si Hrvati prislužili tretje največje (96) oziroma četrto največje (87) nagrad.

Pred Duvnjakovo pobudo so hrvaški producenti letno prejeli od 20 do 50 nagrad.

Poudaril je tudi, da ima Hrvaška konstantno eno najvišjih stopenj uspešnosti, ki je v zadnjih treh letih dosegla ali presegla 80 odstotkov, leta 90 pa 2022 odstotkov.

Ivica Vlatković, nagrajeni producent in glasni zagovornik za hrvaški sektor oljčnega olja verjame, da bo majhna država, kjer živi nekaj manj kot štiri milijone ljudi, kmalu sinonim za kakovost.

Kot enega od razlogov za vse večjo mednarodno prepoznavnost države navaja dolgoletno tradicijo oljkarstva in pridelave oljčnega olja, številne avtohtone sorte – med drugim oblico, levantinko, istrsko bjelico, istrsko buzo in oljko Krvavica.

Tudi Vlatković je opazil trend naraščajoče povpraševanje za ekološko oljčno olje in meni, da ima Hrvaška velik potencial za ekološko pridelavo. Dejal je, da je na Hrvaškem 1,956 hektarjev ekoloških oljčnikov, kar je skoraj trikrat več kot v ZDA.

Vendar pa Hrvati poudarjajo, da ima kakovostna ekološka pridelava svojo ceno, saj so hrvaška ekstra deviška oljčna olja v maloprodaji tudi do 30 odstotkov dražja od evropskega povprečja.

Srećko Gross, farmacevt in predsednik zagrebškega oljkarskega inštituta, združenja kmetov v prestolnici, je te visoke cene pripisal povišanim proizvodnim stroškom, povezanim z ekološko pridelavo.

Vendar je opozoril, da so visoke cene privedle do porasta ponarejanja oljčnega olja in goljufij, kar potrjujejo podatki lokalnih oblasti.

V eni od zadnjih kontrol 13 od 25 naključno izbranih vzorcev z oznako ekstra deviško ni izpolnjevalo ocene.

Ena od sedmih izbranih hrvaških blagovnih znamk ni opravila pregleda, skupaj s petimi od devetih italijanskih olj in sedmimi od devetih španskih blagovnih znamk.

Gross je izpostavil vlogo NYIOOC pri spodbujanju malih kmetov, ki se osredotočajo na kakovost namesto na količino, namesto blagovnih znamk z belimi etiketami, ki prodajajo cenejše mešanice deviškega ali ekstra deviškega oljčnega olja, pomešanega z oljem iz oljčnih tropin, od katerih so nekatera napačno označena.

"Tukaj ni nobenih rafinerij … takšne blagovne znamke je treba izključiti iz igre,« je dejal Gross. ​,war"Kot majhna država bi morali še naprej razvijati proizvodnjo vrhunskih ekstra deviških oljčnih olj, po katerih smo vse bolj znani po vsem svetu.«